Ne, tokrat ta vzklik ni niti malo sarkastične narave. Res želim čestitati in se zahvaliti SiOlu (če hočete Telekomu), ki so se danes res izkazali.

Pred nekaj časa mi je namreč crknil ADSL modem - stari (legendarni? :)) bež Iskratel-ov Calisto 821. Sprva sem mislil, da je kaj narobe s kablom in zato kupil 1,5 metrskega, a WAN lučka kljub temu ni zasvetila. Včeraj, bilo je celo po osmi uri zvečer, pa pokličem na 080 1000, support za SiOL storitve. Prijazna Jasmina je iz informacijskega sistema razbrala, za kateri modem gre in ko danes dopolne (okrog 9. ure) kličem domov, mi oča povejo, da se je gospod iz Telekoma že oglasil, zamenjal in stestiral. Waw!

Da povzamem: včeraj ob 20. uri pokličem, danes ob 9. uri že vse deluje kot mora. Čestitke SiOLu, danes pa so se v mojih očeh res izkazali!

P. S.: Tale Zemanta widget pa je prav seksi! Pravi mali asistenc. Kot bi rekel Borat: “Is niiiiiiiice!”

Včeraj sem našel zelo lep, nazoren primer, zakaj nikoli nisem maral nemščine in zakaj sem vedno z usmiljenja vrednimi dvojkami lezel naprej. Še enkrat - hvala gospa profesor za potrpljenje z mojo nemščino!

Pijem jabolčni sok in pogledam na karton.

DE: Apfelfruchtsaftgetränk. WTF? Če kdo mene vpraša, se mi zdi to brez kakršnegakoli človeškega čuta, brez kakršnekoli kreativnosti pri besedah in na tak “skovan” jezik je človek težko ponosen - no, vsaj jaz tako mislim. Kot da bi v računalniški program vnesel besede, dodal še neka pravila in naj računalnik sam sestavi celoten nemški slovar. Seveda niso vse besede takšne, toda to še zdaleč ni neka osamljena izjema.

Pa primerjajmo to z GB: Apple Drink. Plain and simple, lepo zveneče. Mogoče malo biased primer glede na popularnost, prepoznavnost in smoothnest Apple-a, a vseeno.

Seveda bi bilo fino znati tudi nemščino, toda, če bi se imel priložnost (in čas) naučiti še kakšen drug tuj jezik poleg angleščine, bi verjetno raje začel s franoščino. Nekaj predispozicij francoskega jezika že imam - ampak ne besednih.

Pa vi? Angleščina, francoščina, španščina, ruščina, kitajščina, nemščina … ? Kaj znate in kaj bi si najbolj želeli znati?

Če bi imel kategorijo “Saj ni res, pa je”, bi tale quick post prilimal tja. Pravkar sem na 24ur.com prebral, da naj bi slovenijo leta 2008 obiskala legenda košarke, kralj lige NBA, mož, na katerega se spomnite ob številki 23 - Michael Jordan.

Če je verjeti 24ur.com, bi naj prišel iz Zagreba, kjer si bo ogledal grob Dražena Petroviča in nato v dvorani Cibone predstavil kolekcijo svojih oblačil, ki jih trži pod blagovno znamko “Jump Man”. V Sloveniji naj bi se najprej zadržal v Bledu (ali na Mokricah), kjer naj bi s slovenskimi managerji udrihal po žogicah za golf. Mini izlet v Slovenijo bi naj zaključil s protokolarnim obiskom Ljubljane.

Glede na to, da bodo z Jordanom golf igrali prav slovenski managerji, mislim, da sem zdaj dobil potrditev, da je prav, da se na faksu odločim za smer management … in tiho upam, da bo nekoč Slovenijo obiskala tudi “moja” triindvajsetica - LeBron James.

Namig: če ima kdo jajca, sredstva in moč, naj deluje po temeljnem principu marketinga “bodi boljši in drugačen” in Air Jordana povabi na baseball na svoj domač travnik.

Pred približno pol leta sem se naročil na časnik Finance. Četudi s študentskim popustom, ki je razmeroma velik (35%), se mi 50 € zdi kar dosti za študentski žep. Bullshit: če študenti najdejo toliko za pijačo, cigarete in ostale neproduktivne, celo zdravju škodljive stvari, bom še jaz nekje izpraskal teh 50 €. Pa še nov MasterCard je bilo treba stestirati. Po začetnem navdušenju, ko sem prebiral praktično celotne Finance, sem se malce ohladil, saj so se zgodbe ponavljale iz dneva v dan. Razumljivo je, da novinarji morajo napolniti časopis, zato se včasih (oz. pogostokrat) ena in ista zgodba premleva skozi ves teden. Not cool. Zato sem se spomnil nasveta, ki nam ga je predsednik uprave NKBM, g. Matjaž Kovačič, kot govornik dal na prvi dan faksa (EPF), in sicer, da moramo obvezno ločiti, filtrirati in početi le tisto, kar nam bo (dolgoročno) koristilo za doseganje naših ciljev in se ne zagnati za vsako nepotrebno stvarjo. Ker je to po njegovih besedah vključevalo tudi filtriranje manj koristnih predavanj na faksu, sem si to seveda zlahkoto zapomnil in apliciral tudi na svoje študijsko življenje. In … zato zdaj v Financah vsebino le preletim. Izjema so le kakšne zelo zanimive predloge, predvsem iz področja marketina. V eni takšnih prilog pa je bila pred kratkim najavljenja tudi nova blagovna znamka - vino Pullus. Read the rest of this entry »

Čeprav sem za očitno zelo inteligentnega in po svetu sila spoštovenega (trenutno 34 častnih doktoratov?!) g. Umberta Eca šele včeraj slišal prvič (24ur), se moram v malce nenavadni izjavi z njim povsem strinjati. Včeraj je namreč v pogovoru z mojim trenutno najljubšim TV novinarjem Janezom Usenikom (Pop TV) izrazil svojo skrb nad tem, da internet takšen, kot trenutno je, lahko poneumlja otroke in mladino. “Kaj za vraga?” se je hitro razvil v “Pismo, prav ima!”, ko sem na kratko pomislil in poslušal njegove argumente … Read the rest of this entry »

Res je ironično: človek gre na Sempl, kjer se bo dan in noč (pravzaprav samo dan, ponoči naj bi se žuralo) govorilo o digitalizaciji medijev, o digitalnem svetu, … brez računalnika. WTF? Svoje hrumeče škatle res ne mislim nositi s sabo, moj stari HP nx7010 pa je že prestar za daljše poti. Back to the nature, torej: list papirja in svičnik/kuli. Tole bo pravzaprav šlo za prestop iz prakse v teorijo. Cool.
Vsekakor pričakujem ogromno zanimivih debat in uporabnih/zanimivih informacij. Glede na to, da sem na tem področju še precej zelen, mislim, da bodo gostitelji znali potešiti moje upe in pričakovanja.

Vsem udeležencem Sempla želim, da skupaj odnesemo čim več - ne brisač iz hotela, pač pa znanja iz konferenčnih sob. 

Goodbye for now, 01100100011010010110011101101001011101000110000101101100 world!

Komaj sem se poslovil od Tošeta, že spet malce žalujem za veliko zvezdo. Tokrat mi nasmešek z obraza briše spomin na superzvezdo, neverjetnega showmana in frontmana moje all-time favourite skupine Queen, Freddieja Mercuryja. Freddie, rojen Farrokh Bulsara, se je rodil 5. decembra 1946. Preminil pa je na današnji dan [24. 11] leta 1991, ko mi je bilo komaj štiri leta. Seveda se tega ne spominjam. Pravzaprav sem šele nekje proti koncu osnovne šole izvedel, da so Queeni tisti carji, ki “nažigajo” We will rock You in da je prav Freddie napisal slavno “športno success himno” We are the Champions, daljnega leta 1977. Skupaj s Queen Platinum Collectionom, ki mi ga je za rojstni dan podaril kolega Samo (hvala še enkrat!), sem šel skozi doslej najtežja obdobja življenja, ko sem svoj dan začel in končal s pesmimi kot so Bohemian Rhapsody, It’s a hard Life,  Play the Game in ostalimi. Pesmi so me naredile izredno romantičnega, a posledično tudi do konca depresivnega. Za romantike je danes težko v tem kapitalističnem, racionalističnem svetu, kjer ljudje gledajo le na svoje riti, ki jih želijo posesti v čim mehkejše in udobnejše stole.
Freddie pa se mi je v pesmih zdel ravno obraten: da je živel le za ljubezen, le za romantiko. Seveda je ljubezen vse do danes ostala najpogostejši motiv najrazličnejših pesmi, a Freddie je imel poseben način. V svoje nastope je dal vso svojo energijo, vso svojo moč in vso svojo izraznost. In kot tak, super izrazen človek, ki živi le tako kot sam misli, da je prav, me je pritegnil in zato sem še danes žalosten, da ga ni več med nami.
Spomin nanj mi je sicer malo sfižila prijateljica Polona [BIG time Queen fanica], ko mi je povedala, da naj bi Freddie imel celo med nastopi v backstage-u svoje “fuck-and-only-that” friende. Hm … tukaj pa se najine vrednote malo razidejo.
Toda, kdo sem jaz, da sodim eno največjih zvezd, ki so kadarkoli bile poslane z neba?

And the 2007 weblog award goes to … Gilbert Arenas. Gilbert, znan tudi pod vzdevkom Agent Zero, je sicer glavna sila NBA ekipe Čarovnikov iz Washingtona (Washington Wizards). S svojim blogom dokazuje, da tudi košarkarji premorejo nekaj žilice za pisanje.

Gilbert je s 9468 glasovi (tudi mojim) tako le za nekaj glasov prehitel drugouvrščenega Wila Wheatona. Oba pa sta premagala mnogo ostalih “blogerskih superzvezd”, ki so sodelovale: Ross Matthews, Rosie O’donnell, Kanye West, Mark Cuban, Donald Trump, Jenna Fischer, Curt Schilling in John Mayer.

Ali bo čarovnik Gilbert pričaral kakšno novo clutch trojko proti Allenu Iversonu, Carmelu Anthonyu in ostalim Nuggetsom, bomo videli že čez nekaj ur.

Me pa prav zanima, kdo se bo prvi spomnil podeliti slovenske nagrade za naj blogerja …

… in še mnogo različnih .me domen bomo lahko že kar kmalu registrirali tako “pravna i fizička lica”, kot piše v pravilniku na spletni strani www.nic.me.

Domenska končnica .me se mi zdi zanimiva, ker se bo dala lepo uporabiti tako v angleščini kot v slovenščini. Samo ugibamo lahko, komu bo uspelo prvem registrirati f***.me ali slovensko različico te domene.

Opcije so praktično “neomejene”:

• call.me (ala Skype ponudniki),
• teach.me (on-line tutorski sistem),
• find.me (nov iskalnik, portal naprednih GPS storitev, nov Facebook, …),
• offer.me (portal za dražitev spletnih strani/domen ipd.),
• date.me (portal za iskanje zmenkov … eden izmed tisočih ;-]),
• digg.me (ukrademo Diggovo idejo … ;-]),
• visit.me (turistični portal, kjer se s pomočjo personifikacije predstavijo mesta v prvi osebi ednine),
• …

Novičko o .me (ki je sicer stara že dober mesec) sem našel tukaj.

In kakšne .me domene na misel pridejo vam? 

Pred nekaj časa Luciano Pavarotti, prejšnji teden Toše Proeski. Ali Bog načrtuje veliki božično-novoletni koncert in si počasi nabira spektakularen line-up? Kot pravijo, je imel Toše zares angelski glas. In kot to komentira moj oče - zdaj bo pa še pel kot angelček. Read the rest of this entry »